Jezernik je bil povodni mož, ki je živel v Bohinjskem jezeru. Bil je zelo spreten, zato mu ni nikoli ušla
nobena riba.
Vse je odnesel s sabo v svoj podvodni grad. Takrat pa je v Ukancu živel tudi ribič, ki je po cele dneve čakal, da
bi
se v njegove mreže ujela kakšna riba. Toda njegov ulov je bil bolj uboren, saj mu je vse ribe s svojim razgrajanjem
pregnal
Jezernik. Nekega dne je ribiču prekipelo, zato se je odločil, da se bo Jezerniku maščeval. Začel je kopati jarek,
po
katerem bi iz jezera odtekla vsa voda - tako bi tudi Jezernik ostal brez hrane. Povodni mož se je tako prestrašil,
da
je brž predlagal ribiču, naj neha kopati v zameno za posebno vršo. Ta je bila polna rib vedno, ko jo je kdo vrgel v
vodo.
Ribič je prenehal kopati jarek in do tedaj naprej je imel rib v izobilju tako zase kot za vse Bohinjce.
(Vir: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem)
ZGODBA O LINTVERNU
Od lintverna (slovenska ljudska pripovedka)
Nekoč je živel reven in preprost fant, ki je v upanju na boljše življenje šel po svetu iskat delo in srečo.
Nekega dne
pride do hriba, kjer so bile same skale – tam sreča puščavnika, ki mu zaupa, kakšna težka preizkušnja ga čaka. Pove
mu
o mestu ob velikem jezeru, kjer v pečinah živi zmaj z devetimi glavami. Vsak dan mu morajo dati živega človeka, če
ne
bo uničil celo mesto. In ravno zdaj mu je namenjena kraljeva hči, zato je kralj razglasil, da kdokoli lintverna
ubije,
dobi kraljestvo in hčer za ženo. Veliko jih je že poskusilo, a prav vsak je bil pogubljen. Kajti samo srednja glava
je
prava – če mu odsekaš stransko, mu takoj zraste druga. Puščavnik mu da moč, da ga premaga in mu svetuje, naj poseka
vse
glave ter iz njih odreže pol jezika. Šele takrat gre lahko na dvor povedat, da je premagal zmaja. Mladenič posluša
puščavnikov
nasvet in stori tako, kot mu je velel. Premaga zmaja in odreže jezike. Že med potjo do dvora so ga slavili. A našel
se
je nekdo, ki je pobral vse zmajeve glave in jih zvlekel na kraljevi dvor. Trdil je, da je lintverna premagal on.
Oba
pokličejo pred kralja, mladeniča obtožijo goljufije. A ta se hitro opere krivde, ko pokaže odrezane jezike. Goljufa
obsodijo
na smrt, mladenič pa prevzame kraljestvo in dobi kraljevo hči za ženo. Še prej pa pripelje na dvor svojo mater,
skupaj
so se potem veselili in praznovali cel teden.
ZGODBA O BOHINJSKEM ČATEŽU
Planinski škrat Čatež – pol človek, pol kozel – je v nočeh prihajal na Komno in vdiral v ovčje staje. Neko še
posebej
temno noč ga je zalotil pastir, ki ga je želel ubiti. Čatež mu je obljubil, da mu pripelje jezersko vilo za ženo,
če
ga izpusti. Ob zori se dogovorita pod Komno, vendar mu vile škrat ne želi izročiti. Pastirju se vila zasmili, zato
jo
reši in prežene hudobnega Čateža. V zahvalo za pastirjevo prijaznost mu je vila posadila v srce ljubezen do
planinskega
sveta. Od takrat pastirji na Komni in po vsem Bohinju radostno vriskajo in se veselijo lepot planin. Pečin na Komni
pa
se še danes izogibajo, saj se tam skriva Čatež – ovčji tat ko kozel rogat.
(Vir: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem)
ŠKRAT POLESNJAK
V bohinjskih hribih je živel škrat Polesnjak, grbast škrat z rdečo čepico, ki se je skrival v lesu in v temi
rad skočil
človeku za vrat. Neke temne noči se je kmet vračal domov s planine Blato v Srednjo vas. Zašel je s poti v goščavo,
kjer
se je skrival Polesnjak. Slišal ga je, kako tarna nad svojo usodo: »S samimi zlatniki bi napolnil skrinjo tistemu,
ki
bi mi pripeljal ženo.« Kmet je bil zvit, zato je odhitel domov in Polesnjaku še isto noč odnesel vrečo polno slame.
Ponudi
mu jo v zameno za zlatnike. Škrat mu takoj napolni skrinjo z zlatniki, saj v temi ni videl kmetove prevare. Šele ob
svitu
ugotovi kmetovo ukano in priseže, da se mu bo maščeval. Že naslednjo noč prihrumi v kmetovo kamro in ga poskusi
zadaviti.
A ker je bil kmetu močan, mu ne uspe. Ruvata se do jutra, ko škratu poidejo moči in se vrne na planino. A naslednjo
noč
se znova vrne v vas in s sabo odpelje kmetovo edino hčerko. Ko jo kmet pride iskat, mu je ne želi izročiti. Za
kazen
mora škratu vsako noč prinesti po en zlatnik. Namesto da bi si kmet ponoči odpočil od trdega dela, se noč za nočjo
vrača
do škratovega brezna na planini. Njegove moči so kopnele, kmet ostari in osivi, toliko je bilo zlatnikov v skrinji.
A
ljubezen do hčerke ga žene in neke vihrane deževne noči se z zadnjim zlatnikom odpravi na planino. Na spolzki poti
omaga,
se zgrudi in izdihne. Šele čez mnogo let so bohinjski drvarji v temni goščavi odkrili belo okostje z zlatnikom v
rokah.
Jami na Planini Blato pa so v spomin na deklico, ki je oče ni mogel rešiti, dali ime Deklica.
Prirejeno po: Lojze Zupanc, Zlato pod Blegošem
O spletni strani
Dragi pivoljubci in pivoljubke,
veseli nas, da ste obiskovali našo spletno stran. Zasnovali smo jo zgolj in samo za informiranje naših strank, ki
bi želele izvedeti kaj več o naših pivih ter lokacijah prodaje.
Obveščamo Vas, da je na spletni strani Pivovarne Lintvern nameščen zgolj piškotek, ki je potreben za fukcionalno
delovanje zemljevida. Ne
zbiramo nobenih podatkov o obiskovalcih spletne strani, v bistvu ne beležimo nobenih vaših podatkov. Kar največ naše
energije posvečamo proizvodnji čim boljšega piva, zato nam za kakšne posebne marketinške analize enostavno ne
ostane časa :)
Če nam boste pisali na javno obljavljen e-naslov, Vam bomo čimprej odgovorili – vaš e-naslov pa bomo uporabili
zgolj za odgovor na Vaše sporočilo.
Svetlo, lahko in osvežilno. Pivo štirih žit – ječmenov slad, pšenični slad, koruza in oves dobro
dopolnjuje nežna grenkoba
slovenskega hmelja – štajerskega goldinga in magnuma. V stilu witbiera.
LINTVERN
STIL
TEMNA IPA
IBU
70
ALC.
7,1 %
KOLIČINA
0,33 L
Zelo pitno pivo z uravnoteženostjo med aromo hmelja in praženim sladom, ki mu daje značilno temno barvo.
Intenzivna aroma
citrusov, zlasti grenivke. Grenkobo dopolni rahel priokus karamele.
BOHINJSKI ČATEŽ
STIL
SWEET STOUT
IBU
32
ALC.
5,4 %
KOLIČINA
0,5 L
Polno telo temnega stouta spremlja sladkoba praženega sladu. Aroma suhega sadja dopolnjuje bogato aromo
kave. Prisotna je
zgolj rahla grenkoba hmelja. Intenzivno črne barve.
POLESNJAK
STIL
IPA
IBU
50
ALC.
6,8 %
KOLIČINA
0,33 L
Sveža aroma citrusov in manga odlično napove grenkobo hmelja, ki v pivu prijetno prevladuje. Polnega
telesa in gladke teksture.
Pivo s karakterjem.