ZGODBA O JEZERNIKU


Jezernik je bil povodni mož, ki je živel v Bohinjskem jezeru. Bil je zelo spreten, zato mu ni nikoli ušla nobena riba. Vse je odnesel s sabo v svoj podvodni grad. Takrat pa je v Ukancu živel tudi ribič, ki je po cele dneve čakal, da bi se v njegove mreže ujela kakšna riba. Toda njegov ulov je bil bolj uboren, saj mu je vse ribe s svojim razgrajanjem pregnal Jezernik. Nekega dne je ribiču prekipelo, zato se je odločil, da se bo Jezerniku maščeval. Začel je kopati jarek, po katerem bi iz jezera odtekla vsa voda - tako bi tudi Jezernik ostal brez hrane. Povodni mož se je tako prestrašil, da je brž predlagal ribiču, naj neha kopati v zameno za posebno vršo. Ta je bila polna rib vedno, ko jo je kdo vrgel v vodo. Ribič je prenehal kopati jarek in do tedaj naprej je imel rib v izobilju tako zase kot za vse Bohinjce.

(Vir: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem)

ZGODBA O LINTVERNU


Od lintverna (slovenska ljudska pripovedka)
Nekoč je živel reven in preprost fant, ki je v upanju na boljše življenje šel po svetu iskat delo in srečo. Nekega dne pride do hriba, kjer so bile same skale – tam sreča puščavnika, ki mu zaupa, kakšna težka preizkušnja ga čaka. Pove mu o mestu ob velikem jezeru, kjer v pečinah živi zmaj z devetimi glavami. Vsak dan mu morajo dati živega človeka, če ne bo uničil celo mesto. In ravno zdaj mu je namenjena kraljeva hči, zato je kralj razglasil, da kdokoli lintverna ubije, dobi kraljestvo in hčer za ženo. Veliko jih je že poskusilo, a prav vsak je bil pogubljen. Kajti samo srednja glava je prava – če mu odsekaš stransko, mu takoj zraste druga. Puščavnik mu da moč, da ga premaga in mu svetuje, naj poseka vse glave ter iz njih odreže pol jezika. Šele takrat gre lahko na dvor povedat, da je premagal zmaja. Mladenič posluša puščavnikov nasvet in stori tako, kot mu je velel. Premaga zmaja in odreže jezike. Že med potjo do dvora so ga slavili. A našel se je nekdo, ki je pobral vse zmajeve glave in jih zvlekel na kraljevi dvor. Trdil je, da je lintverna premagal on. Oba pokličejo pred kralja, mladeniča obtožijo goljufije. A ta se hitro opere krivde, ko pokaže odrezane jezike. Goljufa obsodijo na smrt, mladenič pa prevzame kraljestvo in dobi kraljevo hči za ženo. Še prej pa pripelje na dvor svojo mater, skupaj so se potem veselili in praznovali cel teden.

ZGODBA O BOHINJSKEM ČATEŽU


Planinski škrat Čatež – pol človek, pol kozel – je v nočeh prihajal na Komno in vdiral v ovčje staje. Neko še posebej temno noč ga je zalotil pastir, ki ga je želel ubiti. Čatež mu je obljubil, da mu pripelje jezersko vilo za ženo, če ga izpusti. Ob zori se dogovorita pod Komno, vendar mu vile škrat ne želi izročiti. Pastirju se vila zasmili, zato jo reši in prežene hudobnega Čateža. V zahvalo za pastirjevo prijaznost mu je vila posadila v srce ljubezen do planinskega sveta. Od takrat pastirji na Komni in po vsem Bohinju radostno vriskajo in se veselijo lepot planin. Pečin na Komni pa se še danes izogibajo, saj se tam skriva Čatež – ovčji tat ko kozel rogat.

(Vir: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem)

ŠKRAT POLESNJAK


V bohinjskih hribih je živel škrat Polesnjak, grbast škrat z rdečo čepico, ki se je skrival v lesu in v temi rad skočil človeku za vrat. Neke temne noči se je kmet vračal domov s planine Blato v Srednjo vas. Zašel je s poti v goščavo, kjer se je skrival Polesnjak. Slišal ga je, kako tarna nad svojo usodo: »S samimi zlatniki bi napolnil skrinjo tistemu, ki bi mi pripeljal ženo.« Kmet je bil zvit, zato je odhitel domov in Polesnjaku še isto noč odnesel vrečo polno slame. Ponudi mu jo v zameno za zlatnike. Škrat mu takoj napolni skrinjo z zlatniki, saj v temi ni videl kmetove prevare. Šele ob svitu ugotovi kmetovo ukano in priseže, da se mu bo maščeval. Že naslednjo noč prihrumi v kmetovo kamro in ga poskusi zadaviti. A ker je bil kmetu močan, mu ne uspe. Ruvata se do jutra, ko škratu poidejo moči in se vrne na planino. A naslednjo noč se znova vrne v vas in s sabo odpelje kmetovo edino hčerko. Ko jo kmet pride iskat, mu je ne želi izročiti. Za kazen mora škratu vsako noč prinesti po en zlatnik. Namesto da bi si kmet ponoči odpočil od trdega dela, se noč za nočjo vrača do škratovega brezna na planini. Njegove moči so kopnele, kmet ostari in osivi, toliko je bilo zlatnikov v skrinji. A ljubezen do hčerke ga žene in neke vihrane deževne noči se z zadnjim zlatnikom odpravi na planino. Na spolzki poti omaga, se zgrudi in izdihne. Šele čez mnogo let so bohinjski drvarji v temni goščavi odkrili belo okostje z zlatnikom v rokah. Jami na Planini Blato pa so v spomin na deklico, ki je oče ni mogel rešiti, dali ime Deklica.

Prirejeno po: Lojze Zupanc, Zlato pod Blegošem

O spletni strani


Dragi pivoljubci in pivoljubke,
veseli nas, da ste obiskovali našo spletno stran. Zasnovali smo jo zgolj in samo za informiranje naših strank, ki bi želele izvedeti kaj več o naših pivih ter lokacijah prodaje.
Obveščamo Vas, da je na spletni strani Pivovarne Lintvern nameščen zgolj piškotek, ki je potreben za fukcionalno delovanje zemljevida. Ne zbiramo nobenih podatkov o obiskovalcih spletne strani, v bistvu ne beležimo nobenih vaših podatkov. Kar največ naše energije posvečamo proizvodnji čim boljšega piva, zato nam za kakšne posebne marketinške analize enostavno ne ostane časa :)

Če nam boste pisali na javno obljavljen e-naslov, Vam bomo čimprej odgovorili – vaš e-naslov pa bomo uporabili zgolj za odgovor na Vaše sporočilo.

Upravljalec strani:
Polinar d.o.o.
Jereka 28
4264 Boh. Bistrica


KRAFT
PIVOVARNA

NAŠA PIVA

JEZERNIK

STIL POLETNI ALE
IBU 29
ALC. 5,5 %
KOLIČINA 0,5 L
Svetlo, lahko in osvežilno. Pivo štirih žit – ječmenov slad, pšenični slad, koruza in oves dobro dopolnjuje nežna grenkoba slovenskega hmelja – štajerskega goldinga in magnuma. V stilu witbiera.

LINTVERN

STIL TEMNA IPA
IBU 70
ALC. 7,1 %
KOLIČINA 0,33 L
Zelo pitno pivo z uravnoteženostjo med aromo hmelja in praženim sladom, ki mu daje značilno temno barvo. Intenzivna aroma citrusov, zlasti grenivke. Grenkobo dopolni rahel priokus karamele.

BOHINJSKI ČATEŽ

STIL SWEET STOUT
IBU 32
ALC. 5,4 %
KOLIČINA 0,5 L
Polno telo temnega stouta spremlja sladkoba praženega sladu. Aroma suhega sadja dopolnjuje bogato aromo kave. Prisotna je zgolj rahla grenkoba hmelja. Intenzivno črne barve.

POLESNJAK

STIL IPA
IBU 50
ALC. 6,8 %
KOLIČINA 0,33 L
Sveža aroma citrusov in manga odlično napove grenkobo hmelja, ki v pivu prijetno prevladuje. Polnega telesa in gladke teksture. Pivo s karakterjem.

LINTVERN LOKACIJE

V BOHINJU


Domača tržnica (vsako soboto dopoldan)

Bohinjska Bistrica

Trgovina Krpan

Stara Fužina

Trgovina Spar Partner Čadež

Bohinjska Bistrica

Mesnica Bohinjska Bistrica

Bohinjska Bistrica

Pošta Pr' Jezeru

Ribčev Laz

Turistično informacijski center Bohinj

Ribčev Laz

Pub Allo Allo

Bohinjska Bistrica

Gostilnica in trgovinica Štrudl

Bohinjska Bistrica

Bohinj ECO hotel

Bohinjska Bistrica

Sunrose 7

Bohinjska Bistrica

Hotel Tripič

Bohinjska Bistrica

Gostilna Danica

Bohinjska Bistrica

Gostilna in penzion Resje

Nemški Rovt

Gostilna Pri Hrvatu

Srednja vas v Bohinju

Pizzerjia Ema

Srednja vas v Bohniju

Gostišče in picerija Pr' Košnik

Polje

Gostilna in pizzeria pr' Pristavc

Polje

Hostel pod Voglom

Ribčev laz

Okrepčevalnica Jezero Baza

Ribčev laz

Foksner

Ribčev laz

Restavracija Kramar

Stara Fužina

Ski Center Vogel

Ukanc

Picerija Ukanc

Ukanc

Bar Karakter

Ribčev Laz

Hotel Jezero

Ribčev Laz

Restavracija Triglav Bohinj

Stara Fužina

Hotel Majer'ca

Stara Fužina

Ranč Mrcina

Studor

Šport hotel Pokljuka

Goreljek

IZVEN BOHINJA


Soriška planina – Brunarica

Zgornja Sorica

Lajnar

Zgornja Sorica

Garden Village

Bled

Penzion Berc

Bled

Vila Prešeren

Bled

Oštarija Babji zob

Bled

Public Bar & Vegan kitchen

Bled

Hotel Triglav & Restavracija 1906

Bled

Restavracija Sova

Bled

Restavracija Tale of us

Bled

River Lounge Dolinka

Bled

Natour Bar

Blejska Dobrava

Kavarna Kino

Radovljica

ŠMEKS

Radovljica

Mesnica Loške mesnine

Kranjska Gora

Trgovina Pivoljub

Ljubljana

Zlata ladjica

Ljubljana

Vila Planinka

Jezersko

Picerija Pod Velbi

Poljče

KONTAKT

Kraft pivovarna Lintvern
Jereka 28
4264 Bohinjska Bistrica
email: [email protected]
tel.: +386 68 678 260

Ali ste stari 18 let ali več? (18 +)
(za ogled te strani morate biti polnoletni)

Ne Da